In zgleda tako, kot da so ravno sami študenti potegnili ta kratko v tej super odigrani politični partiji. Toda kdo je zadaj? Študentski servisi? Ali pa kar Janez Janša in njegovi jurišniki? Vse bolj se tehtnica nagiba v njihovo smer. Čeprav Janša pozablja, da se dejansko ni zgodil narod. Zgodilo se je 99% študentov ki na trenutek niso bili najbolj prepričani zakaj že stavkajo in 1% plačancev, ki so prišli z željo po krvi.

Demonstracije v Ljubljani, 19.5.2010

Žal so bile tudi te študentske demonstracije izkoriščene za politične igre obramboslovca, strokovnjaka za kontra-obveščevalno službo in mahinatorja extraordinaire. Niso ne prvi, ne zadnji. To je očitno pač kazen, ki jo bo narod plačeval zato, ker smo dopustili, da se je zadeva Depala Vas izmuznila skozi pore političnega in zgodovinskega spomina naše države, tisti ki pa so jo zakuhali, pa se ne samo sprehajajo med nami, ampak celo diktirajo politično klimo v državi.

Štern, Kek, Vest.si in Izklop.com.

Nikakor pa ne prevara, kot bi nekateri radi prikazali. Če je kdo nasedel, so najbolj nasedli mediji, ki kar v vrsti čakajo na udarne novice. Namreč: udarna novica = publiciteta. Publiciteta = denar. Enostavna enačba, ki je v realnosti le zelo malo drugačna. Ni ranjencev, ni mrtvih, niso se lomila kopja. Samo svinčniki in tipkovnice.

Iz enega odgovorov na odzive jeznih obiskovalcev (da se ne bom ponavljal):

Cilj akcije ni bil nikoli, da bi koga vodili za nos, ampak da ljudje začnejo razmišljat z lastno glavo in ne slepo verjeti medijem; kar je dejanska kulturna dediščina enostrankarskih režimov.Sekundarni cilj je bil opozoriti, da nekaj ni v redu s sistemom ki dopušča, da se nekateri kandidati naravnost delajo norca iz predsedniške kampanje.

Stvar pa je bila (proti koncu) že tudi precej prozorna in so ljudje vedeli (ali pa vsaj slutili) za kaj gre. Prav tako zelo dvomim da je bila s tem storjena kakšna škoda.

Iz mojega stališča sta bila oba cilja dosežena.

Žal mi je, da so nekateri razočarani, ampak po drugi strani je bistvo s tem dokazano – brez hujših posledic. Znano je, da so v zgodovini mediji prirejali resnico ali širili laži o veliko pomembnejših rečeh. Trenutki streznitve pa so bili seveda takrat toliko bolj boleči…

Če date par centov, bo mafijska družina pripeljala še moje sestre, zeta, vnuke. To vam pravim že ves čas, samo škoda da znam samo romunsko.

Berači, po drugi strani, pa so se po naših mestih večinoma pojavili šele po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo (berači so uvozni artikel iz Romunije in Slovaške št. 1). Izkoriščajo zakon, ki pravi da ima vsak pravico do molitve na javnih mestih, pa naj bo to katerakoli vera. Ta luknja v zakonu jim torej dopušča beračenje kjerkoli. Največja razlika z klošarji pa se pokaže v organizaciji – medtem ko so klošarji samotarji in delujejo popolnoma neodvisno drug od drugega, pa so berači kot nekakšen podaljšek mafijskih klanov, ki svoje agente (poklicne berače) razpošiljajo za zaslužkom. Največkrat novačijo nesrečneže, ki so jim dolžni denar (pri tem niso izbirčni, saj ponavadi “zasposlijo” kar celotno družino dolžnika). Denar, ki ga berači dobijo se steka okrajnim prosrednikom, od tam pa odpotuje v centralno blagajno, da se jim del dolga odpiše. Najstrašnejša pa je oblika kaznovanja za slabo delo – nesrečnika (sem spadajo tudi – ali predvsem - starci, ženske, otroci), ki ne izpolnjuje kvote pohabijo ali fizično iznakažejo. To trpinčenje ni samo posledica skrajne oblike sadizma, ampak ima tudi ekonomski učinek – invalid ali iznakaženec bo pri ljudeh povzročil usmiljenje in posledično bo nesrečnež pobral več denarja.

Naslednjič, ko boste beraču dali pest centov se spomnite kaj v resnici s tem sponzorirate. Še več beračev. Še več trpinčenja.

Osebno dam raje klošarju za liter.