Disturbing Disturbia
Naslov: Disturbia
Zgodba: vsak serijski morilec ima soseda
Zasedba: David Morse
Citat:
Julie: Clean up your room, and clean up the kitchen.
Kale: Yeah, I’ll do that. Let me just check my schedule.
Film uspe v marsičem: ustvari napeto atmosfero, relativno verjetno zgodbo, zanimiv Hitchkockovski zaplet, ne uspe se pa mu izmuznit kopici pregovorno neumnih ameriških najstnikov. Holywoodska produkcija očitno načrtuje zaton filmov z ne-teenagerskimi igralci?
“Ime mi je Kale. Vsaka podobnost s filmom Rear Window je naključna.”
Uvod, zaplet, … kupovanje časa… in finalno dejanje, ki izbruha v par frame-ih kup slik da jih gledalec ne more pravočasno prežvečiti. Šokira nas, fascinira nas, nato pa …
Bum, luči ugasnejo, fant pa prestrašen z vrtnimi škarjami steče dva kroga po morilčevi kleti. Približa se senca in napetost raste…
“Mama?”
*Cap, cap, cap…*
“Mama??”
*repetiranje puške*
“Mama!??”
…
“Ta kava je odločno premočna.”
Če bi se znašel v vlogi morilca, bi se ustrežljivemu fantu bržkone zahvalil, da mi je olajšal delo. S stališča filma pa je to še en kliše več. In to eden takšnih, ki ti parajo živce. Igranje in režija pravzaprav nista izpadli slabo, čeprav je oboje postavljeno na trhlih temeljih klasičnega teenagerskega B-movie scenarija. Pravzaprav je druga pozitivna lastnost filma, če si jo lahko dovolim tako imenovat, da se archenemy Mr. Turner (David Morse) čisto na koncu ne zbudi še trikrat od mrtvih, ampak je dejansko hladen ko pločevinka koruze. To pravzaprav že skoraj teatralno, umetniško (in nasploh – da si niso režiserji dovolili že preveč svobode?) dejstvo mu v mojih očeh prisluži taman dodatno zvezdico.
Dva izmed ne-najstnikov.
Ocena: tri od petih
