O sproščenosti
V obdobju, ko politiki napovedujejo in merijo sproščenost me nič več ne more presenetit. Prav predstavljam si kako imajo veleintelektualci iz Zbora za republiko v betonskem bunkerju štirideset metrov pod zemljo napravo, ki meri sproščenost do procenta natančno. Tako lahko ownajo Trontlja z njegovim vremenom kdaj hočejo. Če se veter v obrne v napačno, neprijetno, nerodno in nesproščeno smer, skupaj odkorakajo odčitat napravo in še isti dan zbobnajo novinarje na tiskovni konferenci. Z resnimi izrazi na obrazih sporočijo nekaj takega kot: “Spoštovane državljanke, spoštovani državljani, imamo neprijetno vest. Sproščenost je v zadnjem četrtletju padla za šest procentov…”. Sledi seveda serija ukrepov. Fino orožje, ni kaj.
Ta dopustnik si zagotovo zasluži kakšno državno odlikovanje.
Toda… dragi moji, pa se je kdo sploh vprašal koliko sproščenosti pa je sploh še legalno? Če smo namreč zdaj dosegli recimo okoli 20% procentno sproščenost, kaj to pomeni za prihodnost? Recimo, konkretno za mojo prihodnost? Ali prihodnost mojih bližnjih? Sam sem namreč znan kot precej nesproščen (da, naravnost zategnjen, še na volitvah imam rad zasebnost in ne maram sufliranja). S takšnimi je ponavadi križ, kajne? No, ampak ker se bi na vsak način rad prilagodil in postal sproščen, pa me zanima nekaj stvari okoli tega in upam, da me bo kakšen prijazen koalicijski politik čimprej spravil na prava pota.
Če je cilj politikov 100% sproščenost, ali to pomeni da s tem postane uriniranje v bazen, metanje opeke v okna, bučno spučanje vetrov v javnosti in podobno početje nekaj popolnoma sprejemljivega (navsezadnje, saj smo potem čisto sproščeni)? Osebno se mi zdi takšna vrsta sproščenosti samo znak slabega okusa.
Ali pa pomeni sproščenost po definiciji Zbora za republiko čisto nekaj drugega? Kot na primer podpirati in voliti pravo politično opcijo?
