Archive for August, 2007 — Page 3
bandrej • 16th Aug 2007 • Ocenjeno
Naslov: Disturbia
Zgodba: vsak serijski morilec ima soseda
Zasedba: David Morse
Citat:
Julie: Clean up your room, and clean up the kitchen.
Kale: Yeah, I’ll do that. Let me just check my schedule.
Film uspe v marsičem: ustvari napeto atmosfero, relativno verjetno zgodbo, zanimiv Hitchkockovski zaplet, ne uspe se pa mu izmuznit kopici pregovorno neumnih ameriških najstnikov. Holywoodska produkcija očitno načrtuje zaton filmov z ne-teenagerskimi igralci?
“Ime mi je Kale. Vsaka podobnost s filmom Rear Window je naključna.”
Uvod, zaplet, … kupovanje časa… in finalno dejanje, ki izbruha v par frame-ih kup slik da jih gledalec ne more pravočasno prežvečiti. Šokira nas, fascinira nas, nato pa …
Bum, luči ugasnejo, fant pa prestrašen z vrtnimi škarjami steče dva kroga po morilčevi kleti. Približa se senca in napetost raste…
“Mama?”
*Cap, cap, cap…*
“Mama??”
*repetiranje puške*
“Mama!??”
…
“Ta kava je odločno premočna.”
Če bi se znašel v vlogi morilca, bi se ustrežljivemu fantu bržkone zahvalil, da mi je olajšal delo. S stališča filma pa je to še en kliše več. In to eden takšnih, ki ti parajo živce. Igranje in režija pravzaprav nista izpadli slabo, čeprav je oboje postavljeno na trhlih temeljih klasičnega teenagerskega B-movie scenarija. Pravzaprav je druga pozitivna lastnost filma, če si jo lahko dovolim tako imenovat, da se archenemy Mr. Turner (David Morse) čisto na koncu ne zbudi še trikrat od mrtvih, ampak je dejansko hladen ko pločevinka koruze. To pravzaprav že skoraj teatralno, umetniško (in nasploh – da si niso režiserji dovolili že preveč svobode?) dejstvo mu v mojih očeh prisluži taman dodatno zvezdico.
Dva izmed ne-najstnikov.
Ocena: tri od petih
bandrej • 15th Aug 2007 • Internet
Razvoj framework portala, na katerem delam je krepko zaplul v sedmi mesec, pa se prav veliko še zmeraj ne vidi. Največji vzrok leži v pomanjkanju časa, ki ga kar ni in ni bilo. Ampak določen napredek pa se je vendarle pokazal – in to je važno.
Programerki okoli l.1940 pri delu.
Problem s katerim sem se doslej največ ukvarjal je medpomnenje, oz. cache. Za tiste, ki ne vejo o čem gre: cache (izg. se keš, čeprav nima z denarjem nobene neposredne veze) je nekakšna buffer zona, kamor se naložijo iz strani spletne aplikacije že obdelani, po navadi iz baze naloženi podatki. Brez medpomnilnika je spletna stran (sploh če ima velik obisk) počasna in nestabilna, saj spletna stran za vsakega obiskovalca posebej ponavlja zmeraj iste strojno zahtevne operacije. Mnogo lažje je, če to napravimo samo enkrat, podatke naložimo v hitri medpomnilnik in vsakemu obiskovalcu prikazujemo samo te podatke.
Pri klasičnih spletnih straneh seveda ta koncept deluje brez posebnih dodatnih naporov s strani programerja. Pri portalu, pa vstopimo v sivo cono, saj je večino časa potrebno prikazovati veliko prilagojenih in različnih vsebin in (večino časa) za vsakega uporabnika posebej. Kot prvo opazimo, da s programerskega vidika takoj odpade medpomnenje celotne strani, ampak zapademo v medpomnenje posameznih vsebin. Takoj zatem še dodajmo posodabljanje, kombiniranje in prikazovanje po ključih že keširanih vsebin.
Takšna previdnost in varčevanje s sistemskimi resursi se zaradi veliko časa, ki ga je potrebno investirat v razvoj, obnese le pri večjih portalih.
bandrej • 14th Aug 2007 • Dosje
Mariposa, Arizona.
Joe Arpaio - šerif italijanskega rodu, ki si je za cilj zadal narediti kaznilnico z največ jetniki na svetu, šerif čigar pooblastila segajo daleč preko običajnih policijskih pooblastil, šerif ki je dejansko neomejen diktator na svojem področju.
Zaradi nevzdržno visokih temperatur v Tent City-ju je šerif dovolil kaznjencem da so oblečeni samo v spodnje perilo. Dokler je to roza barve, se razume.
Njegova politika je v grobem razbremeniti državo na račun kaznjencev. Ponovno je ustanovil t.i. “posse”, oz. pomočnike šerifov, ki jih črpa iz množice civilistov, pri čemer je dovolj, da imajo le-ti veljavni orožni list. Prav tako je ponovno uvedel “chain-gange”, zato v Mariposi ni redek pojav, da se začudeni tusti vozijo mimo kolon v verige vklenjenih ljudi v roza uniformah (da, prav ste prebrali), ki opravljajo ročna dela s krampi in lopatami, med drugim tudi “burial duty”, v katerem so prevzeli delo grobarjev in pokopavajo brezdomce in reveže.
Model kaznilnice je spremenil iz ogromne varovane betonske konstrukcije v veliko skupino štorov sredi puščave, obdanih z bodečo žico (“Tent City”, oz. kar koncentracijsko taborišče po domače). Elektrike ni, ali pa si jo kaznjenci morajo sami pridobivati tako, da v prostoru, predvidenem za telovadbo, gonijo na kolesih ki so povezana z generatorji. Predstavljajte si kako zabavno mora biti v šotorih sredi puščave, kjer temperatura čez poletje le redko pade pod 35°C.
Tent City. Kaznilnica ali koncentracijsko taborišče? Čeprav Joe Arpaio trdi drugače, se večina zapornikov vedno znova vrača sem, saj se ujamejo v njegov izredno strog “ex-inmate law”, ki omogoča izredno stroge kazni že zaradi neplačanih parkirnin.
V okvirju ukrepov ki jih je sprejel za zmanjšanje stroškov na račun kaznjencev je sprejel še znižanje stroškov malic iz 90 centov na 15 centov po osebi (plus tega v teh zaporih boste zaman iskali sol ali poper, ker sta to enostavno predragi dobrini), prepoved vseh tobačnih izdelkov, pornografije v vseh oblikah ter televizije (ki jo je kasneje po nalogu sodišča moral ponovno dopustiti, vendar le za programe, ki jih sam smatra za “vzgojne”).
Sam da veliko na izobrazbo. In za tiste nesrečne prebivalce njegovih zaporov, ki jim bog ni dal sreče, da bi govorili angleško, je uvedel obvezne jezikovne tečaje, kjer se v dveh urah na dan učijo o ameriški ustavi, ter seveda ostale najnujnejše stvari, kot so Biblija (ni važno če zapornik ni veren, ali pa je druge vere, saj si ni sam kriv), fraze kot so “God bless America” in podobno.
Tabla v ozadju ni posledica šale, temveč se dejansko nahaja pred vhodom v Tent City.
In kako je ta fašist prišel na mesto, kjer ima toliko moči? Enostavno – bil je izvoljen. Med svojimi someščani uživa okoli 80% podporo. Kar navsezadnje ne bi bilo nič čudnega, če se zgodba ne bi odvajala v 21. stoletju, ampak recimo v… hm…. srednjem veku.
Zahvala gre Mike-u, da me je opozoril nanj.
