bandrej • 22nd Aug 2007 • Ukradeno
Verjetno že vsi poznamo igro Linerider, avtorja Boštjana Čadeža, ki je skoraj v hipu osvojila srca nekaj milijonov kreativnih, igre žejnih src po vsem svetu.
Ravnokar pa sem na Izklopu izvedel za IRideTheLines.com, spletno skupnost, ki se ukvarja izključno z izdelavo prog za LineRiderja. Kar sem videl, je že skrajno na meji verjetnega.
Make Believe, TechDawg
Poskusil sem si samo predstavljat koliko časa je moral avtor TechDawg porabit za izdelavo takšne proge, kolikokrat je moral preizkušat progo, pa sem raje prenehal o tem razmišljat, saj bi mi vzelo preveč časa.
High five za avtorje brez življenja :)
bandrej • 20th Aug 2007 • Internet
Mobisux umira po obrokih
Mobisux, ena najstarejših, nekoč pa tudi najmočnejša spletna skupnost doživlja že dobri leti svoj počasen, a zanesljiv zaton. Začelo se je z množičnim odhodom piscev člankov, ki so ustanovili Mobile.si in ukinitvijo dela z opisi mobilnih telefonov ki je bil zaščitni znak Mobisuxa že od vsega začetka. Toda Sux skupnost – katere član sem bil vrsto let tudi sam (pa sem kot član t.i. Nadzornega Sveta bil prisiljen k umiku - o tem kdaj morda drugič) – je preživela tudi ta udarec. Sedaj pa se je vodstvo že drugič odločilo za izbris forumske baze (prvič je bilo nekje poleti 2006). Desetletje podrobno dokumentirane zgodovine velike skupine posameznikov, debate, upi, problemi in rešitve… vse je že bilo pripravljeno na pot v spletne vice. Pa so si vodilni očitno spet premislili.
Toda ob vsakem takšnem dejanju (ali že nameri) trpi skupnost in izgubi nekaj članov. Vprašanje je, kje so meje skrajne meje potrpežljivosti te, nekoč največje spletne skupnosti.
Čeprav sem tudi sam urednik portala podobnih dimenzij in obsega, pa želim, da ta skupnost ostane še naprej in upam da bo vodstvo ’Suxa’, kot ga mnogi ljubkovalno imenujejo, našla kompromis, ki bo zadovoljil vse strani.
bandrej • 19th Aug 2007 • Dosje
Že kar na začetku bi rad opozoril, da govorimo o dveh popolnoma različnih svetovih. Klošarji so nesrečniki, ki jim je življenje obrnilo hrbet, so zašli v težave iz katerih ne najdejo izhoda, alkoholizem, obup. Spijo v parkih na klopcah, pod mostovi, družijo se kjer pijejo vino, ki so si ga kupili v trgovini za denar, ki so ga nažicali od mimoidočih. Včasih si privoščijo tud kak cigaret. Načeloma ne povzročajo težav in se jim raje na široko ognejo.
Če date par centov, bo mafijska družina pripeljala še moje sestre, zeta, vnuke. To vam pravim že ves čas, samo škoda da znam samo romunsko.
Berači, po drugi strani, pa so se po naših mestih večinoma pojavili šele po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo (berači so uvozni artikel iz Romunije in Slovaške št. 1). Izkoriščajo zakon, ki pravi da ima vsak pravico do molitve na javnih mestih, pa naj bo to katerakoli vera. Ta luknja v zakonu jim torej dopušča beračenje kjerkoli. Največja razlika z klošarji pa se pokaže v organizaciji – medtem ko so klošarji samotarji in delujejo popolnoma neodvisno drug od drugega, pa so berači kot nekakšen podaljšek mafijskih klanov, ki svoje agente (poklicne berače) razpošiljajo za zaslužkom. Največkrat novačijo nesrečneže, ki so jim dolžni denar (pri tem niso izbirčni, saj ponavadi “zasposlijo” kar celotno družino dolžnika). Denar, ki ga berači dobijo se steka okrajnim prosrednikom, od tam pa odpotuje v centralno blagajno, da se jim del dolga odpiše. Najstrašnejša pa je oblika kaznovanja za slabo delo – nesrečnika (sem spadajo tudi – ali predvsem - starci, ženske, otroci), ki ne izpolnjuje kvote pohabijo ali fizično iznakažejo. To trpinčenje ni samo posledica skrajne oblike sadizma, ampak ima tudi ekonomski učinek – invalid ali iznakaženec bo pri ljudeh povzročil usmiljenje in posledično bo nesrečnež pobral več denarja.
Naslednjič, ko boste beraču dali pest centov se spomnite kaj v resnici s tem sponzorirate. Še več beračev. Še več trpinčenja.
Osebno dam raje klošarju za liter.
